-
1 matter
['mætə] 1. noun1) (solids, liquids and/or gases in any form, from which everything physical is made: The entire universe is made up of different kinds of matter.) materija2) (a subject or topic (of discussion etc): a private matter; money matters.) zadeva3) (pus: The wound was infected and full of matter.) gnoj2. verb(to be important: That car matters a great deal to him; It doesn't matter.) pomeniti- be the matter
- a matter of course
- a matter of opinion
- no matter
- no matter who
- what
- where* * *I [maetə]nounmaterija, snov, stvar; medgnoj; juridically zadeva, predmet; plural (brez člena) stvari, reči; povod, vzrok ( for za); predmet, tema, vsebina (knjige); printing rokopis, stavek; važnost (of)juridically matter in controversy — sporna zadevajuridically matter in issue — sporna zadeva; stvar, ki jo je treba še dokazatiprinted matter — tiskovina, tiskovinepostal matter — vse stvari, ki se lahko pošiljajo po poštias near as no matter — skoraj, za lasas a matter of fact — v resnici, pravzaprava hanging matter — zločin, ki se kaznuje s smrtjono laughing matter — ni šala, resna zadevanot to mince matters — ne slepomišiti, povedati odkritoto take matters easy — nalahko jemati, ne delati si skrbiwhat matter? — in kaj potem?what's the matter? — kaj pa je?what's the matter with this? — je kaj narobe s tem?II [maetə]intransitive verbbiti važen, pomeniti (to komu, za); medgnojiti sedoes it matter? — ali je važno?it doesn't matter — nič ne de, ni važno -
2 question
['kwes ən] 1. noun1) (something which is said, written etc which asks for an answer from someone: The question is, do we really need a computer?) vprašanje2) (a problem or matter for discussion: There is the question of how much to pay him.) vprašanje3) (a single problem in a test or examination: We had to answer four questions in three hours.) vprašanje4) (criticism; doubt; discussion: He is, without question, the best man for the job.) dvom5) (a suggestion or possibility: There is no question of our dismissing him.) možnost2. verb1) (to ask (a person) questions: I'll question him about what he was doing last night.) spraševati2) (to regard as doubtful: He questioned her right to use the money.) dvomiti•- questionably
- questionableness
- question mark
- question-master
- questionnaire
- in question
- out of the question* * *I [kwésčən]nounvprašanje; (sporno) vprašanje, problem ( the Negro ŋ črnsko vprašanje); zadeva, stvar ( only a question of time samo stvar časa); dvomjuridically preiskava, zasliševanje; parliament predlog (dan na glasovanje), interpelacija; parliament question! — k zadevi! (vzklik govorniku)parliament to put the question — dati na glasovanjejuridically question of law — pravno vprašanjejuridically leading question — sugestivno vprašanjehistory juridically to put s.o. to the question — zasliševati, mučiti kogato beg the question — narediti prenagljen sklep, predpostavljatibeside the question — neprikladen, nevaženbeyond ( —ali past) question — nedvomno, nespornoto call in question — spodbijati, dvomitito come into question — priti v pretres, postati važnoin question — omenjen, za katerega greout of the question — nemogoče, ne pride v poštevto put a question to s.o. — vprašati koga kajwhat is the question? — za kaj gre?II [kwésčən]transitive verb & intransitive verbvprašati, spraševati; juridically izpraševati, zasliševati; dvomiti, podvomiti, vpraševati seit cannot be questioned but (that) — ni dvoma, da -
3 in
(in(to) usually small pieces: The broken mirror lay in bits on the floor; He loves taking his car to bits.) v koscih; na dele* * *I [in]preposition1.v, na (na vprašanje kje?)in the territory — na ozemlju;2.figurativelyv, pri, nablind in one eye — na eno oko slep;3.v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)put it in your pocket — daj to v žep;4.(stanje, način, okoliščina)in cash — v gotovini; pri denarju (biti)in despair — obupano, v obupuin good health — pri dobrem zdravju, zelo zdravin writing — pismeno;5.v, pri, na (udeležba)to be in it — biti udeležen, udeležiti sethere is nothing in it — ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka);6.(dejavnost, opravilo) pri, vin an accident — pri nesreči, v nesrečiin search of — pri iskanju česa;7.(moč, sposobnost)he has (not) got it in him — to je (ni) pravi mož za to;8.(časovno)in the day, in daytime — podneviin two hours — v dveh urah, čez dve uriin the reign of — za vlade, za časa vladanjain my sleep — v spanju, ko sem spalin time — pravočasno, sčasoma, kdajin (the year) 1940 — leta 1940;9.(namen, smoter)in my defence — v mojo obrambo;10.(vzrok, nagib)in remembrance — v spomin;11.(razmerje, odnos, zveza)in that — ker, kolikorwell in body, but ill in mind — telesno zdrav, a duševno bolanthe latest thing in s.th. — najnovejše na nekem področjuten feet in width — 10 čevljev širok (po širini);12.poin all probability — po vsej verjetnosti;13.(sredstvo, material)dressed in white — oblečen v belo;14.(število, znesek)five in the hundred — pet od sto, ɜ%in twos — po dva, paromaII [in]adverbnotri, noter, vto be in — biti doma, biti v hiši; politics biti na vladi (stranka); biti v modi; sport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj ( oysters are in)to be in for a thing — pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česato be in for it — iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhodain for a penny, in for a pound — kdor reče a, mora reči tudi bin and in — vedno isto, vedno znovaAmerican to be all in — biti čisto izčrpanin with it! — prinesi, odnesi to noterto be in on s.th. — sodelovati pri čem, biti poučen o čemto let s.o. in on s.th. — pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čemIII [in]adjectivepolitics in party — vladajoča strankasport in side — stran, ki je na vrsti za udarecIV [in]noun(večinoma plural) vladajoča strankathe ins and outs — vlada in opozicija; ovinki (ceste, poti); podrobnosti (problema)V [in]transitive verbspraviti (žetev) pod streho -
4 cut
1. present participle - cutting; verb1) (to make an opening in, usually with something with a sharp edge: He cut the paper with a pair of scissors.)2) (to separate or divide by cutting: She cut a slice of bread; The child cut out the pictures; She cut up the meat into small pieces.)3) (to make by cutting: She cut a hole in the cloth.)4) (to shorten by cutting; to trim: to cut hair; I'll cut the grass.)5) (to reduce: They cut my wages by ten per cent.)6) (to remove: They cut several passages from the film.)7) (to wound or hurt by breaking the skin (of): I cut my hand on a piece of glass.)8) (to divide (a pack of cards).)9) (to stop: When the actress said the wrong words, the director ordered `Cut!')10) (to take a short route or way: He cut through/across the park on his way to the office; A van cut in in front of me on the motorway.)11) (to meet and cross (a line or geometrical figure): An axis cuts a circle in two places.)12) (to stay away from (a class, lecture etc): He cut school and went to the cinema.)13) ((also cut dead) to ignore completely: She cut me dead in the High Street.)2. noun1) (the result of an act of cutting: a cut on the head; a power-cut (= stoppage of electrical power); a haircut; a cut in prices.) rez; prekinitev; striženje; znižanje2) (the way in which something is tailored, fashioned etc: the cut of the jacket.) kroj3) (a piece of meat cut from an animal: a cut of beef.) kos•- cutter- cutting 3. adjective(insulting or offending: a cutting remark.) žaljiv- cut-price
- cut-throat 4. adjective(fierce; ruthless: cut-throat business competition.) neusmiljen- cut and dried
- cut back
- cut both ways
- cut a dash
- cut down
- cut in
- cut it fine
- cut no ice
- cut off
- cut one's losses
- cut one's teeth
- cut out
- cut short* * *I [kʌt]nounkroj, rez, izrez, vrez; reženj, kos, odrezek; znižanje, zmanjšanje, odtegnitev; privzdignjenje (kart); udarec (pri tenisu ipd.); ignoriranje, prezir; American predor, tunel; slang delež; kanal; grafika; gravura; American izostanek iz predavanjato give s.o. the cut — pretrgati stike s komthe cut of one's jib ( —ali rig) — obraz, zunanjostfiguratively to make a cut in — zmanjšati, zreduciratiII [kʌt]1.transitive verb(od)rezati, (od)sekati, (pri)striči, rezbariti, (po)kositi, (po)žeti; (na)brusiti; gravirati, vrezovati; (pri)krojiti; skopiti, kastrirati; zbosti, zbadati; prizadeti; tepsti, bičati; figuratively izogniti, izogibati se, ne pozdraviti; zmanjšati, znižati; odložiti; izpustiti, opustiti;2.intransitive verbrezati, sekati; zbadati; žeti, kositi; slang zbežati, ucvreti, pobrisati jo; privzdigniti (karte)to cut after s.o. — letati za komto cut at s.o. — udariti koga (z mečem); figuratively prizadeti kogafiguratively to cut one's cable — umretito cut capers ( —ali didoes) — prevračati kozolce; smešne uganjati, norce britito cut s.o.'s claws — pristriči komu krempljeto cut (dead) — ne pozdraviti, ignoriratito cut a figure ( —ali splash, show, flash) — imeti vlogo, postavljati se na vidno mestoto cut it fine — premalo časa si vzeti; natanko preračunatifiguratively to cut one's fingers — opeči seto cut the ground under s.o.'s feet — pokvariti komu načrteslang to cut no ice — ne imeti vplivato cut it ( —ali the matter) short — na kratko, skratkacut it! — molči(te)!figuratively to cut the knot — odločno rešiti vprašanjeto cut a loss — odreči se, sprijazniti se z izguboto cut one's wisdom teeth ( —ali eyeteeth) — spametovati, izučiti seIII [kʌt]preterite & past participleod cutIV [kʌt]adjectivenarezan; skrajšan, zmanjšan, zreduciran; brušen; skopljen; ostrižencut and dried — pripravljen; dolgočasen, šablonskicut out for s.th. — ustvarjen za kajto have one's work cut out — s trudom izvršiti; imeti mnogo dela
См. также в других словарях:
vprašánje — a s (ȃ) 1. ustno ali pismeno izražena želja, zahteva, s katero se kdo obrne na koga z namenom, da bi kaj izvedel od njega: izreči, napisati, slišati vprašanje; ponoviti vprašanje; jasno, kratko, preprosto vprašanje; listek z vprašanji; vprašanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káj — čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdelováti — újem nedov. (á ȗ) 1. načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati: obdelovati njivo; velike površine obdelujejo s stroji; skrbno obdeluje svoj vrt / imel je toliko zemlje, da jo je lahko obdeloval s svojo družino / obdelovati sadovnjake / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
o — predl., z mestnikom 1. za izražanje vsebine predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja a) pri glagolih: govoriti, poročati, pričati, razpravljati o kom ali čem; o tem dogodku je vztrajno molčal; pela je o ljubezni; si kaj slišal o bratu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obstáti — stánem dov. (á ȃ) 1. prenehati hoditi, se premikati: ko zagleda gore, obstane; obstati od presenečenja; obstati pred vrati, pri oknu, za drevesom / voz obstane v blatu // z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tóčka — e ž (ọ̑) 1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: določiti točko, v kateri bo kaj obešeno, podprto; lističi te rastline izhajajo vsi iz ene točke; izhodiščna točka na merilni lestvici; oporne točke pri plezanju;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zastáviti — 1 im dov. (á ȃ) 1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot // s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žé — in žè in že prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje: zakaj že odhajaš; menda nisi že utrujen; nisem vedel, da je že tako pozno; niso pričakovali, da si že tu / mi smo že končali, oni pa so šele začeli; tam je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdàj — prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku: zdaj si ti na vrsti; ura je zdaj točno deset; zdaj nimam časa, pridi pozneje; prav zdaj govorijo o tebi / zdaj je vsega konec; zdaj je priložnost, da te seznanim z njo / do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika